Rain scatter Delo na 10 GHz iz hribovitih dežel kot je Slovenija ne obeta kaj dosti, razen če se ne povspemo na najvišje gore. Iz krajev v slovenskem primorju si lahko obetamo zveze z italjanskimi postajami, ki so lepo številčno zastopane na tem frekvenčnem območju, v ostalih sosednjih deželah pa aktivnost ni tako velika, ali pa so v teh smereh visoki hribi, ki ovirajo direktne zveze. Tu nam na pomoč priskočijo dežni oblaki, ki ponesejo naše signale preko naravnih ovir. Ta propagacija se imenuje rain scatter ( RS ). Že pred leti smo lahko brali o uspešno narejenii zvezi med S51JN in ix1 postajo preko RS propagacije, kasneje pa o delu preko te propagacije iz S5 ni bilo slišati. O tem smo lahko brali le v DUBUS-u. Po lansko letnem julijskem kontestu in vnovičnih zvezah preko RS propagacije, tokrat z DL postajami, pa se je v S5 zopet dvignilo zanimanje za tovrstno propagacijo. Rain scatter ali sipanje elektromagnetnega valovanja na dežnih kapljicah je propagacija, ki že z svojim imenom pove dosti. Ne gre za odboj ali uklon valovanja, pač pa za sipanje na delcih, dežnih kapljicah, ki sami postanejo nov izvor valovanja. Od tu se valovanje torej širi v vseh smereh, kar omogoča tako imenovane backscatter in sidescatter zveze. Pri dani velikosti delcev se jakost sipanja povečuje z četrto potenco z višanjem frekvence in obratno.Jakost sipanja doseže svoj maksimum, ko je velikost delcev enaka 1/10 valovne dolžine, od 1/10 valovne dolžine do 1 valovne dolžine jakost minimalno pade, od 1 valovne dolžine naprej pa imamo konstantno sipanje. Velikost dežnih kapljic je običajno med 0,5 do 3mm kar na frekvenci 10GHz predstavlja 1/60 do 1/10 valovne dolžine in je torej najprimerejša frekvenca za tovrstno delo. Zveze so možne tudi na nižjih frekvencah, vendar bo na 5 Ghz jakost signala 16 krat manjša ali izraženo v decibelih 12dB šibkejši signal. Prav tako so možne zveze na višjih frekvenčnih področjih, vendar je tu absorbija zaradi vlage in plinov izredno velika. Spremljajoči pojav pri RS je Dopplerjev pojav z značilnim frekvenčnim zamikom med oddajno in sprejemo frekvenco. Do tega pride zaradi gibanja dežnih kapljic. Ker imamo veliko število dežnih kapljic, ki predstavljajo neurejeno, kaotično gibanje z različnimi hitrostmi v različnih smereh gibanja, dobimo temu primerno veliko število različnih dopplerjevih frekvenčnih zamikov. Hitrosti kapljic se izražajo v širini sprejemnega signala. Hitrejše so kapljice večji bo frekvenčni zamik in s tem širši signal. Zaradi Dopplerjevega efekta pride do popačenja signala do te stopnje, da je SSB zveza nemogoča, telegrafija pa je popolnoma brez tona. Izkaže se, da je v primeru ko so oddajna postaja, dežni oblak in sprejemna postaja v isti liniji, popačenje najmanjše. Če temu ni tako se popačenje povečuje in je največje v primeru ko sta sprejemna in oddajna postaja na isti strani oblaka. Delo preko RS propagacije QTH Za delo preko dežnih oblakov torej ne potebujemo idealno lokacijo ki je povsem odprta v vse smeri. To je sicer pogoj za dolge tropo zveze, za zveze preko dežnih oblakov pa ciljamo oblak, ki se včasih nahaja tudi bližje nam. Odprt QTH nam sicer omogoča pociljanje bolj oddaljenih oblakov in s tem daljše zveze. Oprema V klubu S50C imamo transverter 200mW izhodne moči in 90 cm parabolo. Doslej smo naredili okoli 30 RS zvez. Po pogovoru z ostalimi postajami, je razvidno da v povprečju uporabljajo nekaj manjšo anteno ( 60cm ) in okoli 1W moči. Manjša antena ima širši snop sevanja in s tem pokrije večjo površino, zaradi česar je lažje izslediti dežni oblak. Pri bližjih oblakih je priporočljiva tudi elevacija, predvsem pri večjih antenah z ožjim kotom sevanja. Vrsta dela Najprimernjejša vrsta dela je ozkopasovni FM, ki pa ni najbolj priporočljiva, predvsem ker zasede širok frekvenčni pas. Pri FM delu ne pride do popačenja modulacije, saj je Dopplerjev frekvenčni zamik relativno majhen v primerjavi z širino tovrstne modulacije. Zaradi obzirnosti do ostalih radioamaterjev na teh frekvencah je primernejši način dela telegrafija.Telegrafije se posložujemo tudi zaradi relativno šibkih signalov. Večina telegrafskih signalov je popačena, brez tona. Zveze v SSB načinu dela so možne le ko so obe postaji v liniji in med njima oblak, v vseh ostalih primerih pa je modulacija izjemno popačena in nerazumljiva. Raporti Na IARU konferenci leta 1999 v Lilehamerju je bil sprejet predlog, da naj raport vsebuje razumljivost in signal ton pa naj bo zamenjan z črko S. Tako naj bo raport v telegrafiji 59S, enako v foniji. Iskanje dežnih oblakov V dobi interneta je najlažje obiskati katero od meteorološkh strani, ki nam ponujajo tudi radarsko sliko padavin. Iz te je možno razbrati oddaljenost, smer in jakost padavin. Druga možnost je WWW connverse kanal 10368 rezerviran za radioamaterje aktivne na 10 GHz.Ker je večina aktivnosti v S5 vezana na konteste in na višjeležeče portabl lokacije, kjer ni vsakomu na razpolago internet ali packet radio, pa si še vedno lahko pomagamo z poslušanjem radijskih svetilnikov. Potrebno je poznati le točno frekvenco svetilnika ter prečesati nebo, če je kje kakšen dežni oblak. Zaključek RS je propagacija, ki na 10 Ghz omogoča zveze tudi do 800km. V klubu smo do sedaj naredili kar nekaj zvez okoli 450 km. Žal je aktivnost v S5 vezana samo na konteste, dežuje pa skozi vse leto. Poleg poslušanja je na 10GHz pomenbno tudi klicanje, tudi v smeri iz katerih ne pričakujemo zvez. Morda se tam nahaja oblak, ki bo naš signal razširil na vse smeri in s tem razširil naš signal v nove smeri. Večja aktivnost bo pripomogla tudi k boljšemu poznavanju te propagacije. Lep pozdrav in veliko uspeha pri zvezah preko dežnih oblakov. Lista zvez s50c via RS: CALL UL QRB(JN76JG) ------------------------------------- OE8MI/8 JN66WQ 84 OE5VRL/5 JN78DK 244 OK1JKT/p JO60OK 478 OE3WOG/2 JN67RS 195 DC8EC JN57UX 301 OE3LI/p JN77XX 209 HA1YA JN87GF 171 S51ZO JN86DR 126 OK1KHK/p JO80EH 464 HA2M JN97FQ 320 OK1VAM/p JO60LJ 478 OK1DIG JO60XJ 463 OM3LQ JN88OI 295 OL1F JO60XN 481 DL6NCI/p JO50VA 473 OE5MKM JN78CJ 240 DL3MBG JN67JX 243 OE3XXA JN88CH 251 SP6GWB/p JO80JG 469